Разговор:Дишење

Hranata koja ja konzumirat heterotrofnite i avtotrofnite organizmi e bogata so hemiska energija . Kletkite ne mo@at direkno da ja koristat ovaa energija. Poradi toa, vo kletkite se odvivat so@eni kataboli~ki procesi - di{ewe - vo koj nastanuva postepeno razgranuvawe na organskite materii do neorganski. Oslobodenata energija od niv, vedna{ se koristi za sinteza na visokoenergetskoto soedinenie ATR. Di{eweto se odviva vo aerobni i vo anaerobni uslovi.

                            AEROBNO DI[EWE

Aerobno di{ewe e biolo{ka oksidacija na materiite, koja se odviva so u~estvo na koslorodot od atmosferata. Aerobnoto di{ewe e najva@en vid karaboli~ki proces.

GLUKOZA + KISLOROD + ( ENZIMI )  JAG. DIOKSID + VODA + ENERGIJA ( ATR )

Glikolizata e po~etna faza vo razgraduvaweto na glukozata. Taa e anaerobna, se odviva bez molekularen kislorod vo citoplzamata.So u~estvo na enzimi, glukozata se razgraduva na dve molekuli pirogrozdova kiselina. Slednata faza e aerobna. Taa se odviva vo mitohondriite, poznata kako Krebsov ciklus ( ciklus na limonska kiselina). Aerobnata faza se odviva preku povrzani reakci vo tri stepeni. Hans Krebs biohemi~ar, gi objasnil cikli~nite biohemiski reakcii vo di{eweto, pri koi se osloboduvt SO2 i vodorodni joni i se sozdava ATR.

1.stepen: Dobivawe acetil- SoA od pirogrozdova kiselina Pirogrozdovata kiselina (piruvat) e podle@na na dekarboksilacija (osloboduvawe na SO2 ) i dehidrogenizacija ( se odeluvat dva atoma na vodord). Se dobiva acetil fragment (so dva jadlerodni atoma), koj se soedinuvat so visokoenergetskoto soedinenie SoA(koenzim A).

2.stepen: Oksidacija na acetil-SoA (Krebo-ov ciklus) Acetil-SoA se soedinuva so oksalocetnata kiselina (so 4 S atomi) i se dobiva limonska kiselina (so 6 S atomi). So postepeno osloboduvawe na SO2 i N atomi molekulata na limonskata kiselina prvo preminuva vo soedinenie so 5 S atomi, potoa so 4 S atomi i na kraj povtorno se dobiva oksalocetna kiselina. Ciklusot se povtoruva bidej}i oksalocetnata kiselina povtorno vleguva vo reakcija so acetil-SoA. Krebsoviot cuklus se odviva vo matriksot na mitohondriite, bedej}i vo nego brojnite enzimi za ovoj ciklus se locirani.

3.stepen: Transport na elektroni (respiratorna niza) i oksidativna fosfopilacija Oslobodenite N atomi, odnosno nivnite elektroni, vo tekot na Keobsoviot ciklus vedna{ se prifa}at od akceptorite na vodorodot, kakvi {to se NAD I FAD, koi prominuvat vo reducirana forma (NAD-H2 I FAD-H2 ). Ponatamu tie go predavat N2 na koenzimot “Q” (ubihinon). Potoa sleduva serija na citohromi po redosled: citohrom b, c, a . Toa e serija od reakci na oksidacii redukcii( bidej}i koga eden citohrom go otpu{ta elektronot toj se oksidira, a sledniot koj go prima se reducira). Citohromite koi u~estvuvat vo ovie oksidoredukcioni procesi pretpostavuvat redoks sistem, a procesot e nare~en biolo{ka oksidacija. Pominuvaweto na elektronite od eden na drug citohrom e neophodno, bidej}i akceptorite na N (NAD i FAD) ne mo@at da reagirat so kislorod.Posleden i kraen akceptor na elektronot e kislorod, zatoa zboruvame za di{ewe ili respiracija.So primaweto na elektronot kislorodot se aktivira (se jonizira) i vo takva sostojba se vrzuva so dva vodorodni jona i se dobiva voda. Akceptorite na vodorod (NAD I FAD ), transporterite na elektroni (citohromi b, c, a) i koslorodot ja formirat respiratornata niza. Pri transport na elektroni niz respiratorna niza se osloboduva energija koja se vgraduva vo ATR. Sintezata na ATR e poznata kako oksidativna fosforilacaja. Energetskata pridobivka za kletkata vo tekot na aerobnoto razgraduvawe e edna molekula glukoza e 38 mola ATR.

                          ANAEROBNO DI[EWE

Anaerobnoto di{ewe e bezkislorodno razgraduvawe na materiite, za koe energijata se dobiva od hranata, koja se razdgaruva vo otsustvo na sloboden kislorod. I vo ovoj proces energijata se dobiva so odnovnite organski materii: jaglehidrati, proteini i lipidi. Sepak, najgolemo energetsko zna~ewe ima razgraduvaweto na glikozata. Anaerobnoto di{ewe se odviva vo otsustvo na kislorod i e sostaveno od glikoliza, po koja sleduva fermentacija.Za site organizmi e zaedni~ka pojdovnata faza vo razgraduvaweto na glukozata od pirogrozdovata kiselina , odnosno glikoza. Vtorata , fermentatibnata faza e razli~na vo zavisnos od vidot organizmi, od materiite koi se pazgraduvat i od uslovite. Isto taka, razli~ni se i krajnite proizvodi na fermentacija , Toa se proizvodi koi se u{te sodr@at vgradena hemiska energija . Anaerobnoto di{ewe pertstavuva proces za dobivawe na potrebna energija za @ivotnite procesi kaj golem broj organizmi: kvasni gabi, lesni gabi, mle~nokiseli bakterii i mnogu drugi.Ovie organizmi na razli~en na~in ja razgraduvat porogrozdovata kiselina , poradi {to se dobivat i pazli~ni krajni proizvodi kako etil alcohol, mel~na kiselina, ocetna kiselina i drugi. Osloboduvaweto energija na ovoj na~in se narekuva fermentacija ili vriewe. Oslobodenata energija po pat na anaerobno di{ewe e 30 pati pomala od oslobodenata enerdija po pat na aerobno di{ewe.