Хармонска анализа

Од Википедија, слободна енциклопедија

                         FAKULTET ZA MUZI^KA UMETNOST
                                                 SKOPJE

                                            Katedra za muzi~ka teorija i pedagogija 

Predmet: Harmonska analiza

                                                           Doc.m-r Viktorija Kolarovska

Dem.Darija Andovska

Seminarska rabota

Harmonska analiza na deloto:

WIOSENNE WODY PROLETNI VODI

Rackhmaninov, Sergey (1873-1943) Op.14 nr.11

Izrabotil: Janevska Rozeta, III god. MTP

Skopje, Mart2004

        Kompozicijata “Proletni vodi” od ruskiot kompozitor S. Rahmawinov koj deluval vo epohata na docniot romantizam ( 1873 – 1943 ), pretstavuva solo pesna, nameneta za `enski glas - sopran i klavirska pridru`ba. Taa e napi{ana vo tonalitetot Es dur i e raspredelena vo prosta tropetodelna forma, ( nalikuva i na rondo ) so {ema a – r (razrabotka) – a1 – r – a2 + Coda. 

Karakterot na ovaa solo pesna e lirski, raspean, dinami~en, metafori~en. Postoi tesna povrzanost pome|u tekstot i muzi~kite izrazni sredstva (harmonijata, tempoto, ritamot, melodijata). Brzoto tempo mo`e da se povrze so budeweto na proletta, topeweto na snegot, `uborot na vodite, glasnicite na proletta. Lirskata melodija na solistot, bojata na sopranskiot glas, visokiot registar ni asocira na ne`nite proletni son~evi zraci. Seto toa e podr`ano so harmonskiot ritam koj e promenliv, kako i promenite vo prirodata, koga doa|a proletta. 1.1.Slog i faktura Muzi~kata materija na kompozicijata “Proletni vodi” e organizirana spored principite na harmonskiot slog. Vo nego melodijata na solistot se izdvojuva kako vode~ka, a akordite vo pijanoto se javuvaat vo funkcija na nejzina harmonska pridru`ba, odnosno harmonskiot slog e materijaliziran vo homofona faktura. Vo nekoi delovi od kompozicijata (3,8, 9, 10, 11 takt) poradi melodizacijata na glasovite vo pridru`bata, doa|a do polifonizacija na nejzinata faktura. 1.2.Akord, funkcii, figuraciski raznovidnosti, glasovodewe

        Harmonskiot slog vo ova delo e izgraden od ednorodni monoakordi so tercna intervalska struktura i od akordi so modificirana tercna struktura. Pretstavnici na tercnite akordi se durskite i molskite trozvuci : ( kvintakordi, sektakordi i kvartsekstakordi), kako i ~etvorozvucite ( na D funkcija ) , poretko se sre}avaat i nonakordite.Tercnite akordi se modificirani na toj na~in {to im se alterirani nekoi tonovi od akordot, taka {to na primer edna od glavnite karakteristiki na deloto e sni`uvaweto na {estoto stapalo (se javuva u{te na samiot po~etok na deloto), ponatamu se javuva alteracija na kvintata na toni~niot i dominatniot akord, kako i na nivnite zamenici.
        Promenata na tonskiot sostav na akordite so zamena i so izostavuvawe na nivnite akordski tonovi, pretstavuva u{te eden od na~inite na modifikacija na tercnata struktura na akordite vo kompozicijava.Se javuva i D7 so zamenet ton, seksta namesto septima vo tonalitetite Es dur i Fis dur, akord poznat pod imeto [openova dominanta ( vo 5 ,19, 36  takt ).     
       Akordskite kompleksi vo ova delo se organizirani spored principot na dur-molskiot harmonski sistem i glavno se pretstaveni kako trozvuci i ~etvorozvuci. 

Nivnata funkcija e modalna, koja proizleguva od nivniot intervalski sostav, vzaemniot odnos na akordite vo modusot, pravilnoto vodewe i razre{uvawe na glasovite, registarskata i tembrovata bliskost na akordot vo odnos so drugite akordi.

        Osven vo nivnite osnovni vidovi akordite od harmonskiot slog na  ovaa solo pesna se dadeni i vo vid na figuraciski preobrazuvawa. Koloristi~koto naslojuvawe na tonovite od akordot pretstavuva najzastapena forma na figuracisko preobrazuvawe na akordite vo kompozicijava. Toa zaedno so modificiraweto na tercnata struktura, modalnata funkcija na akordite ja doveduva na granica so fonskata.Osven koloristi~koto naslojuvawe vo ovaa kompozicija se javuvaat i ostanatite vidovi na figuraciski preobrazuvawa na akordot.
        Golem del od akordite vo kompozicijata se izlo`eni so harmonska figuracija. Povtoruvaweto na akordskiot kompleks ili ritmi~ka figuracija isto taka e edna od ~estite pojavi ( 9,11,14,36 ) takt, dodeka poretko se javuva melodiskata figuracija       (8,9,11 ).  
       Poradi brojnoto koloristi~ko naslojuvawe na glasovite, brojot na realnite glasovi vo harmonskoto pove}eglasje postojano se menuva. Pri toa udvoenite tonovi od akordot nemaat vlijanie vo glasovodeweto, tie  imaat ~isto fonsko zna~ewe. 
       Golemata zastapenost na la`nite glasovi doveduva do fakturno uslo`nuvawe i vlijae na napnatosta na kompozicijata. Nivnata pojava pretstavuva eden od faktorite so koi e dolovena kulminacijata vo deloto (20 takt). 
        1.3. Harmonski ritam        

Harmonskiot ritam na kompozicijata e pluralisti~en. So promenata na tempoto se menuva i motorikata na harmonskiot ritam. Vo delovite so brzo tempo (izlagaweto na temata) promenata na funkciite se menuva prete`no na jakoto taktovo vreme.

        Vo razraboto~nite delovi od muzi~kata forma kade{to dosta ~esta e pojavata na vontonalni dominanti (so ili bez nivno razre{uvawe vo privremenata tonika), modulacii i otklonuvawa, harmonskiot ritam e porazdvi`en.
        

1.4.Neakordski tonovi

  Neakordskite tonovi se {iroko zastapeni vo kompozicijata. Tie se javuvaat kako minuva~ki, zadr`i~ni i vrte`ni tonovi. Karakteristi~na e zadr`icata 6 - 5, koja se javuva vo basot, vo ramkite na T 6/4, u{te vo prviot takt od solo – pesnata, potoa zadr`icata 7 – 6, koja se javuva vo vode~kata melodija ( 3 takt ). Se sre}avaat podgotveni i indirektno podgotveni zadr`ici ( 4 takt ), kako i pojavata na nota kambjata ( nagorna i nadolna disonantna svrtuvalka vo 8 i 10 takt). Minuvalkite vo glavno se javuvaat vo melodiskata linija, na slabo i na jako taktovo vreme, no ne se isklu~uvaat i vo harmonskata pridru`ba. ^esta e pojavata na akordi koi mo`at da se protolkuvaat kako proodni, poradi brzoto tempo i nivnata pojava  na slabo taktovo vreme.

1.5.Registarski osobenosti

 Melodijata na ovaa solo pesna e napi{ana vo visokiot registar, bidejki e nameneta za glas sopran, so ogled na sodr`inata na tekstot. Taa raspolaga so {irok opseg, od tonot e1 do kulminativniot, najvisokiot ton – ais 2.Akordskata pridru`ba e postavena vo visokiot i vo niskiot registar, so ogled na toa deka akordite pred se  se izlo`eni vo harmonska figuracija. 

1.6.Koordinacija na melodiskiot iharmonskiot tek Osnovnata melodija se karakterizira so visok stepen na zavr{enost.Taa zapo~nuva vedna{ po zvu~eweto na akordide vo harmonskata pridru`ba.Vode~kata melodijata e harmonski podr`ana so tercni akordi koi na mesta tonalno se sprotivstavuvaat, odnosno se javuva izvesna (izvesna bidejki ako enharmonski gi zamenime tonovite od melodijata, toga{ nema da ima politonalnost) politonalnost pome|u akordite i melodijata (8,10, 18 takt).

 Pojavata na temata vo Fis dur ( najdale~niot tonalitet ), ponatamu najvisokiot ton vo sopranot ( a2 ), koloristi~koto naslojuvawe na tonovite od akordot, dinamikata FFF se sredstvata so koi e dolovena kulminacijata  na deloto vo vtorata razrabotka na tematskiot materijal 20 takt.

1.7.Modalna organizacija

        Spored vidot na funkcionalnata edinica kompozicijata “Proletni vodi” se nao|a vo harmonski modus. Akordite vo dur-molskiot harmonski sistem se nositeli na funkcionalnata edinica. Nivnata modalna funkcija vo odnos na muzi~kata forma e avtonomna, odnosno tie ja modeliraat muzi~kata forma. Bidejki ovaa kompozicija se bazira na dur-molskiot harmonski sistem nivniot modalen sistem e oktaven, odnosno akordite ja zadr`uvaat nivnata funkcija bez ogled na registarskite prenesuvawa. Toni~niot trozvuk e nositel na stabilnata funkcija na modusot – centralen potpori{en ton vo koj se razre{uvaat site ostanati akordi. Dominantata e izrazit pretstavnik na nestabilnata funkcija so neopredelena naso~enost, za razlika od subdominantata koja ima nestabilna funkcija so neopredelena naso~enost. Kako tonika se izdvojuvaat akordite na prvoto stapalo vo tonalitetite: Es dur,  As dur, Fis dur. Vo razraboto~nite delovi ~esta e pojavata na nestabilni funkcii i se izbegnuva pojavata na toni~nata funkcija.Karakteristi~na e pojavata na pro{iren tonalitet – obedient dur – mol – istoimen ( Es – es ) , pojavata     na harmonski dur ( sni`eno VI stapalo ), kako i melodiski dur  (sni`eno VII stapalo ). 
        1.8.Tonalen plan
        Osnovniot tonalitet vo koj e napi{ana kompozicijata  “Proletni vodi” e Es dur. 
        Nejziniot tonalen plan e:

a r a1 r a2 Coda Es (g) Es, (H), (c), (H), As,Es, Es Fis, Es Es

  1.9.Modulacija
        Tonalno – modalno nestabilni se razraboto~nite delovi od kompozicijata vo koi {iroko se zastapeni preminite ili otklonuvawata od eden vo drug tonalen centar. Konfliktnosta pome|u tonalnite centri e dosta golema, me|utoa ako enharmonski gi zamenime pr. Es – H (Ces), H –As. }e vidime deka tonalnite centri se odale~eni za terca gore ili dole, medijantet odnos pome|u tonalitetite koj pretstavuva edna od glavnite karakteristiki za modalnite planovi na romantizmot.
        Vo zavisnost od toa {to se se menuva pri modulacijata vo ova delo se javuvaat tonalni, modalni i tonalno – modalni zvukovisinski modulacii. Promenata na tonalitetite se vr{i preku akord i toa naj~esto so negova enharmonska zamena.

Tonalnite modulacii se javuvaat vo preminot od prvata razrabotka vo a1 delot od As dur vo Es dur, i vo preminot od a1 vo vtorata razrabotka (17 takt) so promena na tonalnite centri od Es dur vo Fis dur i potoa od Fis dur vo Es dur vo delot - a2. Kaj modalnite modulacii se menuva modusot od dijatonski vo hromatski i obratno (8, 9, 10 takt), ponatamu od priroden vo harmonski dur (7takt). Tonalno – modalno otklonuvawe se javuva vo prvata tema od Es dur vo g mol, ponatamu vo prvata razrabotka od H dur vo c mol. Modulacijata pretstavuva i edna od karakteristikite na kulminacijata vo deloto. Vo toj del za prv pat so enharmonska modulacija se pojavuva tonalitetot Fis dur. Spored stepenot na utvrdenost i zavr{enost prethodno navedenite zvukovisinski modulacii pretstavuvaat nezavr{eni modulacii, otklonuvawa i etapni, vo ramkite na zvu~eweto na celata solo – pesna, ako zememe vo predvid deka taa po~nuva i zavr{uva vo tonalitetot Es dur.Edinstvena zavr{ena modulacija, odnosno premin, pretstavuva tonalnata modulacija Es dur – Fis dur.

        Osven zvukovisinskata modulacija se sre}ava i modulacija ( promena ) na tempoto. Zapo~nuvaj}i od tempoto allegro vivace, potoa negova promena vo tempo andante, vo vtorata pojava na temata, delot a2 , za da povtorno se javi istoto tempo od samiot po~etok ( allegro vivace ).Dosta zna~ajni se i dinami~kite nijansirawa, od najtivkoto pp se do gromoglasnoto fff, na tekstot od samata tema – Doa|a prolet.          
       1.10.Kadenci
        Delovite od kompozicijata se zaokru`eni so kadenci od koi najzastapeni se avtenti~nite na T vo oktavna, kvintna i tercna melodiska polo`ba.Se sre}ava plagalna kadenca vo 12 takt, kako i la`na kadenca vo 32 – ot takt.

Spored ovaa analiza mo`eme generalno da zaklu~ime deka ovaa kompozicija spored harmonskite karakteristiki pripa|a na romantizmot. Vo nea glavno preovladuvaat ~etvorozvucite so {to se naglasuva neednozna~nosta na akordite bidejki septakordite i nonakordite sodr`at tonovi koi mo`at da pripa|aat na pove}e funkcii. Akordite osven vo osnovnite vidovi se dadeni i vo nivnite figuraciski preobrazuvawa. Melodizacijata na glasovi na pridru`bata rezultira so pojava na polifonizacija na nejzinata faktura. Tonalniot plan opfa}a mnogu dale~ni tonaliteti do koi se doa|a vrz baza na vzaemno proniknuvawe i obedinuvawe na tonalitetite (Es dur so es moll – dur –mol- istoimen). Site ovie elementi go decentraliziraat dur – molskiot harmonski sistem vrz koj se bazira ovaa kompozicija, pojava koja ja karakterizira epohata na romantizmot.